objavi na
pozareport.si
#d81920
Zadnje objave
author profile
ZVEZDE & IZJAVE

Ned, 16. maj 2021 ob 06:00

Odpri galerijo

Bojan Veselinovič (foto: Bobo)

"Zanimiva mi je transformacija STA (Slovenska tiskovna agencija; op.u.). Narava STA je danes drugačna, kot je bila včasih. Danes je to ena predimenzionirana, spolitizirana javna služba, ki je v resnici država sploh ne potrebuje. STA je svojo pot začela kot šest-članski kolektiv, ki naj bi tujcem nudil okno v dogajanje v Sloveniji. Danes pa plačujemo okrog sto ljudi, ki širijo notranje-politične informacije, za kar jih nikoli nismo potrebovali. Te informacije pa so izrazito enostranske. STA je mehanizem, kako se dezinformacije raztrosi po vseh medijih. Ni prav, da to enako plačujejo tisti, ki imajo od teh dezinformacij koristi, kot tisti, ki so žrtve teh dezinformacij.

Kdo je kateri, pa se vidi po tem, kdo najbolj brani STA. Leva interesna sfera nima želje po neodvisni STA. Če bi jo imela, bi jo tudi že vzpostavila. Oni si želijo STA ohraniti levo. Skozi leta so namreč očistili STA desnih novinarjev. Ključno vlogo pri tem je imel direktor Veselinovič, ki se danes predstavlja kot žrtev. To je razlog, zakaj je s STA odstranil smrtno bolnega urednika (Boruta) Meška – ker ni bil ustrezne politične orientacije. Napačno je mislil.

Takšni politični inkvizitorji pa zdaj hlinijo neodvisnost in profesionalnost. To je smešno. Zdaj, ko so počistili vsa drugačna mnenja in so ostali samo levi, pa bi radi bili nedotakljivi in da se država ne bi vtikala vanje. To ni verodostojno.

Epizoda z dokumentacijo je po mojem mnenju namenjena ustvarjanju pritiska na našo oblast iz tujine. To nima veze z neodvisnostjo mnenj. Dokumentacije ne izročijo zato, da vzdržujejo konflikt in se v tujini kažejo kot uboge žrtve fašističnega režima. Veselinoviča ne brigajo niti novinarji niti javnost. Oni so topovska hrana. Cilj zadeve ni neodvisna STA, ampak predčasne volitve. Do njih pa mora priti, preden vlada zaradi konca epidemije postane preveč popularna. Če to ne uspe, bo Veselinovič z zlatim padalom skočil v politiko, novinarji bodo pa nastradali. To je ta igra." (vir: Domovina.je)

Tomaž Štih je nekdanji programski direktor Virantove Državljanske liste, inženir računalništva in publicist, na twitterju znan kot Libertarec, sicer pa živi in dela v Londonu

(Na kratko: lucidna analiza dejanskega stanja "afere STA")

nalagam...
Sorodne vsebine
Komentarji
Zadnji komentarji

Zadnji komentarji

haapy yack :

16.06.2021 13:39

hoj Gre sam za to, da ti multinacionlke ne požtrejo vso vodo. Genocid zaradi vode se že dogaja Mar 4 Genocid zaradi vode se že dogaja V Braziliji od leta 2016 poteka intenzivno lobiranje za privatizacijo pomembne vodne zaloge. Ponovno je to postalo očitno na zadnjem srečanju v Davosu, januarja 2018, kjer so potekali zasebni pogovori med brazilskim predsednikom Michelom Temerjem in vodjami korporacij Nestle, Coca Cola in Dow Chemical. Gre za skupino 2030 Water Resource Group, ki cilja na privatizacijo vode. Mint Press poroča, da Pentagon s tem namenom oborožuje regijo. Na tromeji v pragozdu nad zajetjem vode je ameriška vojska zgradila svojo bazo. Uradna razlaga je, da baza preprečuje financiranje terorizma v Libanonu. Guarani vodonosnik - podzemna zaloga vode, je strateško izjemno pomemben vir pitne vode, ki zadostuje za 200 let svetovne porabe. Zaloga vode se nahaja pod Argentino, Brazlijo, Paragvajem in Urugvajem. Takšna zaloga vode pomeni veliko možnost dobička v času, ko je Zemlja vse bolj oropana naravnih dobrin ali so te močno onesnažene. Politične napetosti med državami, rasizem in podkupovanje s strani korporacij ogrožajo to zalogo pitne vode, ki je za domačine življenjskega pomena. Podatek, da ima nekdanji ameriški predsednik George Bush veliko posest prav nad zalogo vode, kaže na moč tujih investitorjev in koruptivne politike. Zaloga podzemne vode se raztega na površini 1, 2 milijona kvadratnih kilometrov in utegne biti predmet poslov z energijo, kmetijstvom, ter hrano in pijačo, piše Mint Press. Genocid nad Guaraniji Če je bilo nedavno Guaranijev 400.000, jih je zdaj komaj blizu 50.000. Do leta 1988 v brazilski ustavi domačini niso bili priznani kot ljudje. Še vedno jih pobijajo in preganjajo. V Južni Ameriki se že več desetletij odvija kraja zemlje in pitne vode avtohtonim prebivalcem. Korporacije si zemljo in vire vode brutalno prilaščajo za svoje posle. Boj domačinov in multinacionalk prikazuje tudi film Even the Rain (También la lluvia, 2010). Čeprav je film umetniški, je realnost enako grozljiva. Guarani zaradi nemogočih razmer delajo samomore. Izgubili so kar 95 odstotkov svojega ozemlja, zaradi pridelovanja soje in sladkornega trsa veleposestnikov, ki se ukvarjajo z živinorejo, ta zahteva ogromne količine rodovitne zemlje in vode. Ker domačini nimajo več zemlje, so prisiljeni v skrajno revščino in lakoto. Survival Internatonal poroča, da so Guaraniji deležni vztrajnega genocida. Starešine ubijajo in skrivajo njihova trupla ali jih umorijo pred družinami. Kakor navajajo brazilski mediji, imajo korporacije pri najemu Guarani vodonosnika možnosti, saj so koruptivne konservativne vlade v Južni Ameriki takšnim poslom, ki izključujejo domačine in javno dobro, naklonjene. Korporacija Nestle namene o privatizaciji vodnega uradno vira zanika, sporoča Mint Press.
Facebook
Twitter